Poraba črnila je glavna težava, ki je povezana z (pre)visokimi stroški tiska. Za začetek si poglejmo nekaj dejstev, povezanih s porabo, kasneje pa še nekaj nasvetov za zmanjšanje porabe.

Kapljice na papirju

Za boljše razumevanje si podrobneje poglejmo nekaj splošnih teoretičnih podatkov.

Črnilo iz pisalnih glav kartuš preide na papir v obliki "izstreljenih" kapljic. Večina InkJet tiskalnikov je takoimenovanih termičnih InkJet tiskalnikov, kar po domače pomeni, da se v pisalni glavi črnilo segreje in zavre, ob tem pa se črnilu seveda poveča prostornino ravno toliko, da se iz posamezne šobe na papir izstreli ena kapljica. To se dogaja neverjetno hitro. Današnji tiskalniki imajo ločljivost vsaj 600 dpi (dots per inch-pik na palec), kar pomeni, da na 2,54 cm dolgi črtici, ki jo izpiše tiskalnik, tiči skupaj kar 600 pikic! Ena A4 stran meri v širino približno 8 palcev, oziroma 4.800 pik (pri 600 dpi) in pisalna glava en pas te širine opravi v manj kot pol sekunde (nekateri tudi bistveno hitreje). Malo računanja nam pove, da pisalna šoba porabi za izpis ene pike na papirju približno 1/10.000 sekunde, ali z drugimi besedami, da v eni sami tisočinki napravi kar deset pik! Desetkrat se v  tem času črnilo segreje, šoba izplune kapljico, obenem pa se vse skupaj spet dovolj ohladi. To zmore ena šoba, vsaka izmed tudi več kot 200-tih, ki so na eni sami pisalni glavi. Iz vsega tega si lahko izračuinate še kakšen drug neverjeten podatek.

Tako, kot je opisano zgoraj, delujejo samo termični InkJeti, ki so sicer v večini, obstaja pa še en način, ki je vsaj na prvi pogled še bolj obetaven. To je piezzo električni sistem, ki črnilo iz pisalne glave stisne mehansko, dobesedno porine jo ven. Bistvo so drobni kristalčki, ki so nameščeni v vsaki pisalni šobi, in se imenujejo piezzo kristali. Ti kristali imajo eno posebno lastnost, da oddajo veliko električno napetost, če jih mehansko stisnemo. Verjetno ste že uporabljali napravo za prižiganje plinskih štedilnikov, ki jih stisnemo, da dajo iskro za vžig plina, podobno pa delujejo tudi nekateri žepni vžiglaniki. Piezzo kristale pa lahko uporabljamo tudi na drugačen način. Če nanj priklopimo dovolj veliko napetost, spremenijo svojo obliko. In to lastnost lahko med drugim uporabljamo tudi v črnilnih tiskalnikih za izmet črnila. V tovrstnih tiskalnikih (najbolj razširjeni so modeli EPSON Stylus) je pisalna glava stalna, menjamo pa samo male rezervoarčke s črnilom. Vsaj teoretično to pomeni, da je strošek črnila nekoliko manjši, kar običajno tudi je, nastopi pa na primer bistveno večja težava, kadar pride do zasušitve črnila na teh stalnih glavah, ki jo morajo običajno reševati kar na pooblaščenih servisih, saj uporabnik nima dostopa do nje. Pri termičnih InkJetih (glavni predstavniki modeli podjetij Hewlett Packard, Canon in Lexmark), je pisalna glava pri vsaki menjavi kartuše nova, pa tudi morebitne zasušitve, do katerih lahko prihaja prav pri vseh modelih zaradi bolj poredke uporabe tiskalnika, je pri teh tiskalnikih lažje reševati.

Poraba

Poraba črnila in posledično tudi cena ene izpisane strani je odvisna od večih dejavnikov in na nekatere lahko vplivmo tudi brez žrtvovanja kakovosti izpisa, zato si kar poglejmo napomemnejše od njih.

• Izbira tiskalnika
  Če vaše zahteve niso ravno zelo visoke, boste verjetno kupili katerega izmed cenejših tiskalnikov, ki so ravno trenutno v akciji. In tudi prav je tako. Če pa boste utegnili samo za hip pomisliti tudi na kasnejšo uporabo tiskalnika, oziroma stroške tiska, o katerih govorimo na tem mestu, boste pri izbiri pozorni še na nekaj stvari:

  • vprašajte trgovca, kakšne kartuše uporablja tiskalnik, preverite, koliko črnila je v njih in si približno izračunajte, koliko vas bo stala natisnjena stran. Črne kartuše lahko vsebujejo od 5 do 42 ml črnila (obstajajo tudi izjeme navzdol in navzgor, ki pa niso pogoste), barvne kartuše, ki pa vsebujejo vse tri barve hkrati (CMY-cyan, magenta, yellow-svetlo modra, škrlatna, rumena), pa od 12 do 38 ml črnila.

  • tiskalnik (nekateri modeli) lahko uporablja več vrst originalnih kartuš, ki se razlikujejo predvsem po količini polnitve. Včasih so tiskalniku priložene kartuše, ki so polnjene samo polovično, neredko pa se dogaja, da je tiskalniku priložena samo barvna kartuša (ali črna), drugo pa morate še dokupiti. Tu in tam se lahko zgodi, da bo "zelo ugoden nakup" pomenil tudi nakup brez kartuš, ki jih boste morali še kupiti, preden boste natisnili prvi list papirja in za to odšteti še več, kot ste odšteli za tiskalnik!!!

  • Izberite tiskalnik, katerega izpis ima čim večjo ločljivost (čim več dpi - dots per inch=pik na palec). Takšni tiskalniki izpisujejo z manjšimi kapljicami, ki so približno okrogle. To pa pomeni, da večje kapljice na pobarvajo samo večje površine papirja, temveč tudi globje prodrejo v papir, kar je prej negativno (razmočen papir), kot ne, pa še poraba je večja. Prav zato tiskalniki z večjo ločljivostjo uporabljajo črnila, ki so bolj prekrivna in intenzivno obarvana, da ob manjši količini črnila na enoto površine še vedno dosegajo prave odtenke. Vedno nas zanima samo prava ločljivost. Podatek npr. 600x2400 pomeni pravo ločljivost samo 600 dpi, večja pa pomeni navidezno večjo ločljivost, ki jo tiskalnik doseže z natančnim pozicioniranjem pik in idealno razpršenostjo.

• Teoretična količina izpisa

  Teoretična količina izpisa je tista, ki jo lahko pričakujete pri običajni uporabi tiskalnika. Če boste tiskalnik uporabljali zelo malo, se bo pri večini modelov črnilo v kartušah nekoliko posušilo, zato ga bo manj in količina izpisa z eno kartušo bo seveda manjša. Pri redki uporabi tiskalnika pride pogosteje tudi do delne ali popolne zasušitve pisalne glave, zato boste morali na vašem tiskalniku bolj pogosto vklapljati čiščenje pisalnih glav. Ta postopek, pa je precej potraten, saj kartuša med čiščenjem porabi kar precej črnila. Navedeni podatki so približek, ki se lahko razlikuje od modela do modela.

  • z 1 ml črnila lahko 1 stran A4 popolnoma prebarvate (100%) prekrivnost. Toda pozor! Tiskalnik bo za določene odtenke uporabljal več barv hkrati, na primer za popolnoma rdeč izpis na celotni strani bo uporabljal rumeno in škrlatno, kar pomeni, da za rdeče natisnjen list papirja potrebujete 2 ml črnila.

  • podatek tiskalnika, koliko strani lahko natisnete z eno črno kartušo velja za tiskanje besedil z običajnimi črkami (ne odebeljenimi), velikosti izpisa pisalnega stroja, kar pomeni prekrivanje približno 5%.

  • Podatek tiskalnika, koliko strani lahko natisnete z barvno kartušo, ki vsebuje 3 barve; svetlo modro, škrlatno in rumeno, velja za približno 15% prekrivanje, kar pomeni zelo bledo fotografijo, ali pa fotografijo ali barvno skico, ki zavzema le manjši del izpisane strani.

• Vrsta papirja

  • Navadni pisarniški papir
    Ta vrsta je vsekakor najbolj pogosto uporabljena vrsta že zaradi svoje cene. Običajno ga kupujemo v zavitkih po 500 listov, en list pa nas stane v povprečju nekaj več kot 2 tolarja. Po kakovosti se med seboj kar bistveno razlikujejo. Poraba črnila na teh papirjih je normalna. Nekaj napotkov pri izbiri navadnih papirjev:

    • Poglejte na ovitek in preberite, za kakšno uporabo je primeren. Ponavadi je uporaba za fotokopiranje, laserske in InkJet tiskelnike ovrednotena. Če je papir primeren za laserske tiskalnike, še ne pomeni, da je idealen tudi za InkJete! Za Laserske tiskalnike in fotokopirne stroje mora biti predvsem toplotno odporen, saj te naprave izpis dobesedno zapečejo na površino.

    • Za InkJete so najboljši brevlaknasti papirji. Nekateri imajo to napisano že na ovitku. Včasih je v imenu zapisana tudi beseda White (bela barva), kar naj bi pomenilo, da so papirji prevlečeni s posebno snovjo in večinoma je to dobra lastnost. Vlakna in druge mikro neenakomernosti so za InkJete problematične zato, ker se kapljive črnila zlivajo po njih in namesto gladkih črt in malih okroglih pik dobimo nazobčan zmazek.

    • Preizkusite več vrst papirja. Če se en papir dobro obnese na enem tiskalniku, to še ne pomeni, da bo tako na vseh.

  • InkJet papirji
    Tovrstni papirji so sestavljeni vsaj iz dveh plasti. Zgornja plast je poseben nanos, popolnoma enakomeren, ki dobro vpija tekočino, spodnja pa je za tekočine slabo prepustna in jih tudi zelo slabo vpija. Tiskamo vedno na zgornjo plast, torej je pomembno, kako je papir v tiskalniku obrnjen. Prava stran za tisk je ponavadi mat, spodnja pa svetleča. Črnilo se v ta sloj ujame in deloma tudi z njim kemično veže, posledica pa je boljša obstojnost na zunanje v plive, kot pri tisku na navaden papir. Ker črnilo prodre samo skozi tanek zgornji sloj, so barve zelo žive in izrazite, poraba črnila pa je nekoliko manjša, kot pri tisku na navaden papir, če je tiskalnik nastavljen pravilno (v nastavitavah za tiskalnik je vedno potrebno določiti, kakšen papir uporabljamo). Nekateri novejši tiskalniki pa so že tako izpopolnjeni, da sami zaznajo vrsto papirja, na katerega tiskajo, vendar so vsaj zaenkrat še zelo redki.
    Cena teh papirjev je bistveno večja, kot cena navadnih, a je tudi kakovost bistveno boljša, obenem pa nekaj malega prihranemo pri črnilu. Cena za list se giblje od 20 pa tudi do bistveno čez 100 tolarjev. Proizvajalci za svoje tiskalnike ponujajo InkJet papirje, ki so prilagojeni prav določenim modelom, a skoraj tako odlične rezultate boste dosegali tudi z univerzalnimi, ki so bistveno cenejši.

  • Foto papirji
    Ti mediji za tiskanje so lahko prepoznavni po tem, da gre za bistveno debelejši in trši papir, obenem pa gre za cenovno še dražji papir, kot predhodna dva. Nikakršnega smisla nima, da bi te papirje uporabljali za tisk v napravah, ki nimajo vsaj približno foto kakovosti, saj nam sam papir kakovosti izpisa ne izboljša tako zelo. Če pa imate pravi foto tiskalnik, ali vsaj tiskalnik z dovolj visoko ločljivostjo (vsaj 600 dpi) pa boste zelo verjetno navdušeni nad rezultatom.
    Ko fotografije natisnemo in jih obrežemo, je včasih na prvi pogled težko uganiti, ali gre za pravo fotografijo, ali tiskalniški izpis. Ima pa, kot sem že povedal, ta kakovost tudi svojo ceno. A4 format foto papirja boste lahko kupili od nekaj manj kot 200 tolarjev pa do tudi več kot 600 tolarjev za izvod. Še dodatna težava je v tem, da izpis na ta papir zahteva zelo nadpovprečno porabo črnila, še posebej pri tisku s pravim foto tiskalnikom, ki tiska v šestih barvah. Poleg običajnih štirih (CMYK-cyan, magenta, yellow, black-svetlo modra, škrlatna, rumena, črna) uporabljajo pravi InkJet foto tiskalniki še svetlejšo svetlomoder odtenek in svetlejšo magento (LC,LM-light cyan, light magenta). Pike svetlejših odtenkov barv so lahko bolj gosto razpršene, kar sicer izboljšuje kakovost izpisa obenem pa ga draži.

  • Prozorne folije
    Najprej morate vedeti, da so prozorne (prosojne) folije za InkJet tiskalnike popolnoma drugačne, kot na primer folije za fotokopirne stroje in za laserske tiskalnike. Spet je pri laserjih in fotokopirnih strojih pomembno, da je medij odporen na velike temperature, medtem, ko mora imeti folija za InkJet izpis poseben nanos, na katerega se črnilo veže. Poskus tiska na navadne foljije brez tega nanosa se bo končal z množico s prostim očesom vidnih kapljic na površini folije, ki se po zelo dolgem času posušijo v zmazke, ki jih je mogoče odstraniti s potegom prsta po foliji.
    Ponudba folij je pestra. Od originalnih, ki jih ponujajo proizvajalci, do univerzalnih. Kakovost je premosorazmerna s ceno in pa predvsem, po izkušnjah sodeč, z debelino nanosa na foliji, ki izgleda, kot bi bila ena stran folije peskana, groba. To je prava stran za tiskanje. Cene so podobne, kot pri foto papirjih, tam od 200 tolarjev naprej za eno folijo, poraba črnila pri tisku folij pa prav tako nadpovprečna, a nekoliko manjša, kot pri foto papirjih.
    Vendar pa so rezultati nadvse impresivni. morda se tisk na folije res v večini primerov uporablja za grafoskopske folije, a presenetljivo lepe rezultate boste dosegli tudi s tiskom za vitrine, kjer so folije osvetljene od zadaj.

• Prihranki
  Če ste pozorno prebrali zgornje odstavke, se vam že malo svita, kje bi se lahko skrivali prihranki, na tem mestu jih bomo le še enkrat našteli:

  • izberite pravi tiskalnik in preverite, kakšne kartuše uporablja, koliko stanejo in koliko črnila je v njih.

  • izberite tiskalnik z višjo ločljivostjo.

  • bodite pozorni na nastavitve v računalniku - za papirje ki jih uporabljate.

  • za tiste izpise, ki služijo samo kot osnutek ali arhiv, uporabljajte varčen način tiskanja (Draft), ki ob nekoliko manjši kakovosti prihrani približno polovico črnila.

  • NE tiskajte velikih količin izpisov naenkrat.

  • Če se vam ne mudi pretirano z izpisom, raje izberite kakovosnejši in počasnejši način (Presentation, High quality), kot pa Normal, ki je nekoliko bolj potraten pri porabi črnila.

  • tiskalnik uporabite za izpis kakšne strani vsaj enkrat na dva tedna.

  • uporabljajte primerne papirje in folije za tisk

 

Torej...

V skladu z Murphyjevimi zakoni je tudi poraba črnila vedno nekoliko večja, kot bi teoretično smela biti in kartuša se izprazni vedno takrat, ko se vam najbolj mudi... A če boste upoštevali zgornje nasvete in še kakšne druge, ki jih boste našli na drugih naslovih, lahko bistveno prihranite. Tistega, kar piše v navodilih za uporabo tiskalnika, realno ne smete pričakovati, se pa navedenim številkam lahko dokaj približate. Vse ostalo je stvar osebnih izkušenj in okusa.